DIY: Visoka greda

V zadnjem času so visoke grede postale pravi trend urbanega vrtnarjenja. Ne le, da pričarajo idiličen videz vrtov na zelenicah, temveč v primerjavi s klasičnimi gredami nudijo številne prednosti, ki jih ne gre zanemariti.

 

Visoke grede postaviš na sončno, a zavetrno lokacijo, skrb za slabo rodovitno zemljo pa je tukaj popolnoma odveč. Razlog? V gredo nasuj veliko vrst različnega materiala in zemlje in tako ustvari idealne pogoje za rast. Različen organski material pa ob razgradnji daje vrtninam potrebne snovi in tudi toploto, ki jo potrebujejo za boljšo rast.

 

Prednosti visokih gred

• Prvovrstni pridelki brez uporabe kemičnih pripravkov.
• So dvignjene, zato ni potrebno močno sklanjanje, kar je še posebej dobrodošlo za starejše osebe.
• Intenzivna pridelava zelenjave na majhni površini.
• Hitrejša proizvodnja humusa – prhka zemlja, hitrejši razvoj korenin.
• Toplejša tla in zgodnejše uspevanje zelenjave.
• Lahko jih postavimo tudi na slabo rodovitno podlago.
• Ni jih treba prekopavati.
• Zaradi njihove zgradbe na površini ne zastaja voda.
• Zemlja je dobro pripravljena in vsebuje veliko hranljivih snovi, zato so rastline bolj zdrave in bolj odporne na bolezni in škodljivce.
• Zaradi sproščanja toplote ob razgradnji organskih materialov lahko spomladi prej sejemo.
• Zaradi višje lege so bolj izpostavljene soncu, kar ugodno vpliva na rastline.

 

Slabosti visokih gred

• Zemlja v njih se hitreje izsuši, zato je potrebno v poletnem času več zalivanja.

Navodila za izdelavo visoke grede

 

1. Najprej določi prostor, kjer boš postavil/a visoko gredo in nato zariši stranice in zakoliči dimenzije. Velikost visoke grede je lahko poljubna, širina pa naj ne presega 140 cm, saj ne želiš poznejših težav z dosegom rastlin.
2. Na mestu postavitve odstrani travno rušo in jo pozneje uporabil kot organski material pri polnjenju plasti. Dodatno odstrani še 25 do 30 cm zemlje, ki tudi uporabi pozneje. Če izkopane zemlje ne nameravaš uporabiti takoj, jo lahko prekriješ s folijo, da se na njej ne razraste plevel.
3. Veliko ljudi želi pri izdelavi okvirja visoke grede izkoristiti ostanke starih hlodov ali smrekovih desk. Ti sprva pričarajo lep videz, vendar njihov material ni tako obstojen, na prostem pa hitro propade. Ravno iz tega razloga priporočamo veliko bolj primerno izbiro lesa, kot so akacija, macesen ali hrast. Obod lesenega okvirja pa z notranje strani zaščiti pred razpadanjem s črno polivinilasto folijo.
4. Na dnu grede najprej položi nekaj, kar bo odganjalo male glodavce. Ena od možnosti je ovčja volna, ki predstavlja naravno prepreko za zemeljske živali, hkrati pa tudi zadržuje vodo in daje gredi toplotno izolacijo.
5. Naslednji korak je drenaža za odtekanje odvečne vode. Te se loti tako, da v gozdu nabereš debla in veje ter jih prekrižano (v obliki mreže) položiš na dno. Najprej položi debelejše kose, nato pa tudi dračje in sveže smrekove vejice. Pazi, da plast vej ne preseže debeline 20 cm. Trohnenje povzroča nastajanje ogljikovega dioksida, ki so ga rastline zelo vesele. Pred nadaljnjim plastenjem veje še pohodi.
6. Nato na veje položi približno 10 cm višine obrnjene kose travne ruše in nekaj zemlje. Nadaljujemo z nalaganjem še drugih organskih materialov v plasteh, npr. slamo, listje …
7. Po plastenju z organskimi materiali nadaljujemo s plastjo komposta (pokošeno vrtno travo, balkonske rože, plevel, kuhinjski biološki odpadki …). Nepredelan kompost vsebuje množico mikroorganizmov in žuželk, ki pospešijo humifikacijo. Vsako plast, ki jo naložiš je treba sproti še zaliti z vodo.
8. Sledi še košček kartona, ki ga položiš na sloj komposta. Ta postane ob razpadanju in gnitju idealna vaba za deževnike.
9. V tem koraku je na vrsti dodajanje kakovostne prsti, ki jo dodaš približno 15 do 20 cm. Priporočamo uporabo kakovostne zemlje iz trgovine, ki je že obogatena z različnimi hranilnimi snovmi. Če se odločiš za uporabo navadne zemlje, ji dodaj še hlevski ali konjski gnoj. Če ne uporabiš hlevskega gnoja, je po zemlji treba potresti 100-odstotno organsko gnojilo, ki ga še rahlo prekriješ s prstjo.
10. Smo že pri zadnjem koraku plastenja, ki ga zaključiš s približno 5 cm gozdne zemlje oz. humusa. Za pripravo boljše plasti lahko uporabiš tudi bio oglje.
11. Bravo, tvoja visoka greda je pripravljena! Plasti se bodo prepojile, začele sesedati in ustvarjeni bodo resnično dobri pogoji za dobro rast rastlin in obilen pridelek.

 

SODELUJ V IZZIVU