Po poti treh zvonov
Osnovne informacije
Izhodišče in cilj: |
Sebenje |
Dolžina poti: |
9 km |
Čas poti: |
2 uri zmerne hoje (krožna pot) |
Označenost: |
dobro označena |
Zahtevnost: |
srednje zahtevna pot |
Primernost: |
primerno za vse starosti in otroke ob spremstvu staršev |
Aktivnost: |
hoja, tek, kolo |
Zanimivosti ob poti |
|
Opis poti
Iz Kranja do vasi Sebenje
Pot začnemo v Kranju, kjer zapeljemo mimo Zlatega polja v smeri proti Polici. Nadaljujemo naravnost skozi Naklo, kjer peljemo mimo hotela in gostišča Marinšek. Ko prispemo do drugega krožišča, ga zapustimo na prvem izvozu. Peljemo skozi vasi Žeje in Duplje ter nadaljujemo po glavni cesti mimo Zadrage in Žiganje vasi. Na naslednjem križišču zavijemo desno v smeri vasi Sebenje in nadaljujemo vse do označenega parkirišča.
Iz vasi »žabarjev« navkeber v Udin boršt
Naša devetkilometrska pustolovščina se lahko začne v starem jedru vasi Sebenje, pri kmetiji pr'Obstar ali v bližini skakalnega centra, kjer poleti skačejo veterani Stari orli. V neposredni bližini je tudi trimski poligon, kjer se lahko hitro ogrejemo ali pa kar začnemo lov za zvonovi – prav v Sebenjah bomo našli prvega.
Ali ste vedeli? Med Sebenjami in Udin borštom je nekoč stalo veliko mokrišče Blata, ki je znano kot domovanje žab. Ste že slišali za rek »žabo prodajat«? Rek je poznan vsakemu, ki si je kdaj poiskal nevesto v Sebenjah. Žabe so v ljudskem izročilu Sebenj še kako pomembne, zato so vaščani poznani tudi kot »žabarji«. Na učno-naravoslovni poti, ki so jo postavili na ostankih mokrišča, lahko z malo sreče opazite vrsto rjave žabe imenovano sekulja. Na ostankih mokrišča je veliko pestrega rastlinstva in živalstva, zato ne skrbite, če boste tukaj nekoliko zašli s poti.
Ko se pot ob transformatorju na koncu začne vzpenjati v Udin boršt, smo zagotovo spet na t. i. zveneči poti treh zvonov.
Legenda s Kriške gore
Ko vstopimo v znani labirint kraškega sveta Udin boršta, sledimo ravni makadamski poti, dokler ne zagledamo mostička, ki prečka potok Parovnica. Na drugi strani potoka je travnik, pred nami pa se odpre razgled na Kriško goro, Tolsti vrh in Storžič.
Barje Blata, Udin boršt in Kriško goro povezuje legenda, ki pravi takole:
»Nekoč je bil na vrhu Kriške gore, na Kovarjevem, bajer. V tem bajerju so se napajale črede ovac, ki so se pasle na obsežnih senožetih gore. Nekega jutra sta pastirja, ki sta prignala napajat čredi ovac, ob bajerju našla zrno živega srebra. Zanj sta se sprla in eden izmed njiju ga je zalučal v bajer. Živosrebrno zrno je na dnu bajerja zvrtalo luknjo, bajer je poniknil v osrčje gore in za vedno izginil. Od tedaj je Kriška gora polna vode. Nekega dne se bo ob potresu gora odprla in poplavila vse vasi pod seboj. Kdaj se bo to zgodilo, ne vemo. Res pa je, da iz podnožja Kriške gore izteka stotero studencev in potočkov.«
Čeprav imata resničnost in človeška domišljija le redko kdaj kaj skupnega, bomo na travniku pod pobočjem Kriške gore videli več potočkov. Ko prečkamo potok Gača, da bi prišli do vasi Senična, se usmerimo proti jugu. Pot nas vodi mimo pristajališča za jadralne padalce v smeri vasi Novakov in Golnik. Skrb, da bi se izgubili, je odveč, saj je na poti postavljenih več informacijskih tabel, ki nas usmerjajo po poti treh zvonov. Blizu vasi Novakov najdemo drugi zvon.
Od Novakov po poti hlodov Udin boršta
Na lov za tretjim zvonom se odpravimo naravnosti po cesti do križišča za Novake, kjer najprej zavijemo levo. Na naslednjem odcepu se držimo desne, mimo naselja hiš, v smeri proti Letenicam. Na koncu naselja, kjer se združita večja potoka Parovnica in Gača, se znova odpravimo po makadamski poti. Ko se le ta začne vzpenjati, se znova znajdemo v osrčju Udin boršta. Med potjo najdemo več hlodov, na katerih lahko v miru posedimo in opazujemo gozdni svet, medtem ko lahko najmlajši preizkušajo zvonjenje na tretjem zvonu.
Ko se spočijemo in po potrebi okrepčamo, se ob prvem križišču v Novinah usmerimo levo do Zgornjih Dupelj. Spustimo se navzdol in pot nadaljujemo proti vaškemu jedru Žiganje vasi. Če se na pot odpravimo z družbo, lahko preizkusimo, ali skupaj uspemo objeti več kot 500 let staro lipo, preden se po poti do Sebenj spet odpravimo nazaj na izhodišče poti.